Prave zgodbe imajo za otroka to čudežno lastnost, da se jih ne naveličamo, četudi jih večkrat slišimo, preberemo; so kot lepa melodija, ki nam zveni v ušesih še tudi tedaj, ko so že davno utihnili poslednji akordi.

Takšne so tudi iskrive zgodbice pisatelja Leopolda Suhodolčana.