Velikan in Pajac je odlična z Levstikovo nagrado nagrajena povest, ki jo preprosto morate poslušati.

"Pajac je čutil, kako je z Velikanom doživel trenutke, ki jih nikoli več ne bo pozabil. Ob Velikanu je spoznal, da je mogoče živeti tjavdan kot metulj na travniku, mogoče pa je tudi kaj storiti za koga drugega, da je mogoče storiti tudi v trenutku, ko je videti, da se nič ne da storiti. Leopold Suhodolčan pravi: " Z velikanom verijem v mladega človeka, ki se bo svobodno, človeško odločal o svojih dejanjih, v človeka , ki ne bo suženj lastnine, denarja ... lahko da sta Velikan in Pajac en sam človek, mogoče sem jaz tisti in še marsikdo, v katerem sta združena Velikan in Pajac: Velikan, ki nosi v sebi vero, zanos, svetlobo našega življenja ... in Pajac, ki živi trdno in trdo današnje življenje; on je tisti, ki nosi na svojih živih ramenih Velikana, njegov svet, njegove velike sanje, saj Velikan sam zase ne bi mogel biti Velikan ..."

Velikanov sanjski svet komaj sproti prestavi v stvarnost nadvse življenjski Pajac. In čeprav so vsi ti neotroci - neodrasli v bistvu prestopniki, si ves čas z njimi in si želiš, da bi vendarle našli svoj prostor pod soncem.