Vse preveč krutih zgodb ostaja skritih za štirimi stenami slovenskih domov. Jih poznamo? Jih razumemo? Ali jih raje ignoriramo, dokler nismo v njih vpleteni?

Menim, da se dotikajo vsakogar izmed nas. Prišel je čas, da zrušimo te stene molčečnosti in skrivanja. Med nami je mnogo žrtev, ki morajo biti opažene in ki rabijo našo pomoč, prav tako kot sem jo potreboval jaz, žrtev agresivne mame in neštetih besed, ki jih otrok nikoli v življenju ne bi smel slišati.

Danes živim lepo izpopolnjeno življenje in verjamem, da mi je tako otroštvo bilo dano z nekim namenom – morda prav to, da razumem in pomagam še kakšni ranjeni duši, ki kriči izza zaigranega nasmeha a praznih oči.