Deklica Tonja skrita pod mizo posluša zgodbe, ki jih drug drugemu pripovedujejo povabljenci babice Babe. Do nje pronicajo koščki zgodb, kot bi padale drobtine s prta, in se čudežno preoblikujejo v nove, v katerih pomaranča vzhaja kot sonce, torbica zeva kot levje žrelo, nalakirana prstka pa skočita z dlani kot drobni deklici.