- Ko se premikajo noge, se premikajo tudi misli.

Tek na robu živčnega zloma je pripoved o tem, kako si zastaviti cilj in se pognati proti njemu, kako se pobrati, če omagaš, kako udomačiti napor in bolečino ter ju spremeniti v izkušnjo in o vsem tem povedati napeto zgodbo.

Lucijan Zalokar, mladi atlet, novinar in publicist, se je na začetku epidemije, ki je ohromila svet, odločil, da bo poskušal trenirati podobno, kot je pred sedmimi leti, ko je bil tek na srednje proge središče njegovega življenja. Kaj vse se ob tem dogaja v njegovi glavi, v njegovem telesu? Kako premišljuje o svobodi in naporu? O pritiskih in nespečnostih pred tekmami? Natančno analizira treninge legendarnih tekaških srednjeprogašev, kot sta na primer elegantni Sebastian Coe ali kubanski žrebec Alberto Juantorena. Se trening prilagaja tekaču ali tekač treningu? Sta bila prej talent in moč ali vztrajnost in disciplina?

Ko se premikajo avtorjeve noge, se premikajo tudi njegove misli. Zato ne čudi, da ob njem na progi teče tudi Jean-Paul Sartre, ki je nekoč v zakajenih pariških kavarnah premišljeval o tem, da je svoboda srž človekovega izkustva. Na drugi progi se poti brkati občutljivec Nietzsche, ki je bil prepričan, da sta bolečina in trpljenje svoboda eksistence in duha, da zaradi trpljenja telesa svet vidimo bolj jasno in žareče. Na cilju pa jih pričaka nevrolog Oliver Sacks, ki opisuje izkušnjo, kako se lahko poškodovana noga odtuji od telesa in postane tujec, reč, do katere ne čutimo ničesar, vse do tedaj, dokler se spet ne pozdravi in postane del nas. Kako razmišljamo o telesu in kako telo premišljuje o nas?

To je knjiga o tem, kako skrivnostno in divje je lahko naše življenje, če se z vso silo poženemo vanj.