V zvočnem romanu Pohorska transverzala, podnaslovljenem s politična kriminalka, se klasično zasnovana detektivska pripoved prepleta s politiko. Kot že v prejšnjih njegovih romanih se tudi v tem zrcali trenutno aktualno stanje slovenske družbe. Pohorska transverzala pa ne izzveni kot dnevnopolitični pamflet, Demšar izkoristi vmešanost politike v kriminalna dejanja za to, da združi obe skupini svojih stalnih likov. S tem ustvari konglomerat odnosov med njimi in kot zanimivost - ter redkost - v enem detektivskem romanu sooči dva glavna, naslovna literarna inšpektorja, Miloša in Vrenka. To stori predvsem zaradi zapletenosti kriminalnih dejanj, ki se na Štajerskem začnejo dogajati pozne pomladi leta 2015, manj pa zaradi domnevnega političnega ozadja in posledično prednostne obravnave, kar nekje v romanu ironično poudari tudi sam, rekoč, da policija in tožilstvo posvečata enako skrb vsem umorom, ne glede na to, kdo je vpleten, a kadar zadiši po morebitni vpletenosti politike, se organi pregona pokrčijo in tak zločin obravnavajo še malo bolj enako kot druge.
Demšarjev detektivski opus je zasnovan kot nanizanka, v kateri se usode stalnih likov razvijajo, medtem ko so detektivske zgodbe samostojne, v vsaki knjigi zaključene celote. Zgodbe so umeščene v realno okolje Maribora in Slovenije ter v realni sedanji čas. Demšarjevo pisateljevanje temelji na konsistentni, dinamični in s preobrati posejani pripovedi.
Pohorska transverzala, Avgust Demšar
