Ana je svetovalna delavka z običajnim, srečnim družinskim življenjem, ki ga kalijo kvečjemu drobni prepiri z možem in kronične težave z želodcem. Te težave in z njimi povezani obiski pri zdravniku Ano nenehno vračajo v njeno otroštvo, v dni, ki jih je preživela na otroški onkološki kliniki, in k prijatelju Nejcu, ki se je pozneje izgubil v mamilih, zaradi česar Ano še danes razjeda občutek krivde. Medtem, ko se ukvarja predvsem s sabo, s svojo krivdo in svojimi strahovi, spregleda, da v njeni lastni družini ni vse v redu.

Odprejo se vrata bi lahko označili za transgeneracijski roman, primeren za starejše mladostnike in odrasle. V njem se prepletata dve pripovedni liniji, ki ju spremljamo skozi oči protagonistke – ena sega v njeno mladost, druga v sedanjost, ko jo spremljamo kot poročeno žensko in mater dveh otrok. Povezuje ju občutek krivde, ki ga v pripovedovalki vzbujajo spomini na mladostnega prijatelja Nejca. Tekoča, berljiva, duhovita, svetla in optimistična pripoved odpira teme, s katerimi se srečuje sleherni med nami: družinski odnosi, odraščanje, strah, prijateljstvo, zasvojenost.