Preveč, vse preveč poezije pesnikov, pesnic se skriva v mrtvem, ogolelem, zaprtem jeziku, da jim le ne bi bilo treba napadati, se braniti, ljubiti, sovražiti, obsojati, pripadati, biti slab, biti dober, biti živ. Milanov pesniški svet je včasih bolj prozen, dogodkoven, včasih bolj poetski, lirski, kot da se v teh premenah izmenjujejo časi za akcijo in časi za introspekcijo. A nad celotnim njegovim opusom se boči osnovna plemenita razsvetljenska zaveza: pisanje o svobodi. Osnovno sporočilo pričujoče zbirke je verz iz sedme pesmi: »Od koder prihajam nisem mogel nikoli pogledati ven. V tej deželi, kjer sem, ne morem pogledati noter«. Morda so ti »prostori brezdomstva, izklesani v stene« Milanova tujska, migrantska pozicija. Kajti kljub hipnim momentom krhkega miru, homoseksualnost je in ostaja civilizacijski škandal. Slediti neizgovorjenemu? Milan Šelj je to naredil.   
 
Milan Šelj (1960), je pesnik in prevajalec. Od leta 1992 živi in dela v Londonu. Njegova prva pesniška zbirka Darilo je izšla leta 2006. Tej so sledile štiri zbirke: Kristali soli (2010), Gradim gradove (2015), Slediti neizgovorjenemu (2018) in Jezik je ključ (2023) – vse pri založbi ŠKUC-Lambda. Tracing the Unspoken v prevodu avtorja in Harveyja Vincenta je izšla leta 2019 pri založbi A Midsummer Night's Press v New Yorku. Izdal je dve ilustrirani pesniški zbirki za otroke: Kosmatice (Zala, 2020) in Rime na veter (Založništvo tržaškega tiska, 2024); slednja je bila nominirana za nagrado Kristine Brenkove za najboljšo slovensko otroško knjigo 2024.

Zvočna knjiga je nastala s finančno podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije v okviru operacije Razvoj digitalnega založništva, ki jo sofinancira Evropska unija.