Gre za potoroman iz serije »Strogo zaupno z Brankom«, ki prinaša humorna, a esejistično poglobljena esejistična razmišljanja o deželah, po katerih avtor popotuje, hkrati pa o temeljnih vprašanjih človeka in njegove nravi. Njegovo pisanje sodi v polliterarni žanr potopisov, ki bi ga lahko okvalificirali kot hibridno literarno zvrst na meji leposlovja in novinarsko-dokumentarnega pisanja, v kateri avtor subjektivno prikazuje objektivno pot, na katero se je popotnik odpravil po lastni volji. Ta  vsebuje nekaj stvarnih podatkov, vendar pa je njegovo bistvo prikaz soočanja popotnika in poti. Avtor mora biti hkrati potopisec in popotnik.