Janja se po opravljeni maturi odpravi na humanitarno odpravo v povojno Sarajevo. Čeprav že preizkušena, se tam sooči z drugačnim trpljenjem; rane v srcih ljudi, ki so preživeli vojno, iščejo pot, da bi se lahko zacelile – tudi v prepovedani ljubezni. A pogosto je soočenje z lastno bolečino pretežko, zato je treba zbežati. Pobegniti. 

Janjino notranje poglabljanje – zakaj se je to zgodilo njej, pa rojeva sadove. Seveda vsi niso vidni takoj; nekatera spoznanja se pokažejo šele čez mnoga desetletja, ko je družbeno ozračje že močno spremenjeno in se nekatere vrednote zdijo povsem zastarele.